Katere so danes največje nevarnosti na internetu?*
Digitalne tehnologije so eden izmed človekovih največjih dosežkov. So izjemno orodje, s katerim delamo do nedavnega še nepredstavljive stvari. Splet je čudovit kraj za učenje, igro, delo, nakupovanje in zabavo, hkrati pa se tam srečujemo tudi s krajo identitete, ustrahovanjem, sovražnim govorom, digitalno odvisnostjo in drugimi tveganji. Poleg tega vse, kar počnemo na spletu, lahko postane del neomejenega digitalnega arhiva, ki še zdaleč ni dostopen samo nam. V svetu, kjer je meja med virtualnim in realnim vsak dan bolj nejasna, je ključnega pomena, da znamo svoje pravice in zasebnost varovati ves čas. A upravljanje z digitalnimi identitetami je postalo tako kompleksno, da potrebujejo pomoč celo odrasli in ne zgolj otroci. Pravzaprav se moramo vsi opremiti z znanjem, kako varno in odgovorno živeti na spletu. Ob tem pa seveda upoštevati tudi pravila. Na internetu namreč veljajo določena pravila, ki niso sama sebi namen, temveč so zato, da nas obvarujejo pred neprijetnostmi.
Kje je največje pomanjkanje glede informacij o varnosti na spletu? V šolah, univerzah, v službah, pri starejših?
Zdi se mi, da povsod. Vsi se čutimo zelo usposobljene za uporabo spleta in mobilnih aplikacij. Prepričan sem, da nas večina ne prebere splošnih pogojev uporabe, prav na hitro obkljukamo zahtevano, da lahko čim prej začnemo z uporabo. Nihče pa se prav zares ne zaveda, v kaj vstopa. Pri nas se redno srečujemo z uporabniki, ki so bili žrtve spletnih goljufij, kraje podatkov in podobnega. Kar se tiče otrok, naši partnerji projekta Spletne brihte zavod Varni internet ugotavljajo, da med tem, kako starši ocenjujejo svojo sposobnost zaščititi svoje otroke pred nevarnostmi na spletu, in tem, kaj dejansko zmorejo, obstaja velik razkorak. Starši se z otroki premalo pogovarjajo o novodobni tehnologiji, prav tako tovrstnih znanj ne nudijo osnovne šole. Pomembno je, da se tako doma kot v šolah začnemo čim več pogovarjati o digitalnem življenju. Zgolj prepoved obiskovanja določenih spletnih strani in storitev ne bo prinesla rezultatov. Starši pogosto mislijo, da sta opozarjanje in prepoved določenih spletnih strani najboljša recepta za zaščito njihovih otrok. V resnici pa ne gre za zaščito, temveč za to, da otroka vzgojimo v odgovornega uporabnika spleta. To lahko storimo le tako, da splet tudi sami dobro spoznamo in se naučimo uporabljati sodobne tehnologije ter znanje prenesti na svoje otroke.
Kako lahko na spletu zaščitimo svoje podatke?
Če začnem pri najosnovnejšem, so najbolj preprosta in tudi zelo učinkovita zaščita močna gesla. Ta naj bodo za vsak dostop različna, hkrati pa naj ne bodo preveč enostavna in predvidljiva, kot je denimo datum rojstva. Pri tem je smiselno, da za vse spletne račune, ki jih imamo in to omogočajo, vzpostavimo dvojno avtentikacijo. Za brskanje po spletu, uporabo elektronske banke ali spletno nakupovanje je priporočljivo tudi, da uporabljamo brskalnik, ki nas zaščiti pred zlonamernimi spletnimi mesti, ima več plasti šifriranja za varovanje zasebnosti uporabnikov, hkrati pa ima redne varnostne in druge posodobitve. Tudi za drugo programsko opremo, ki jo imamo nameščeno na naših napravah je pomembno, da jo redno posodabljamo. Za varnost poskrbimo tudi tako, da dostop do lastnih brezžičnih omrežij zavarujemo z geslom, svoje podatke pa redno varnostno kopiramo v rešitev v oblaku. Tako so naši podatki na varnem, ne glede na to, kaj se zgodi z našim informacijskim sistemom. Sicer pa velja splošno pravilo, da ne odpiramo sumljivih mailov, ne klikamo na sumljive povezave in nenazadnje, da tudi na spletu ne delimo podatkov, ki jih v resničnem življenju ne bi delili z neznancem.
